Ko Mirta  zmaja v veter spusti,  pomladno  zelena najlepša  se zdi. Poletje zajeme v svoje dlani, le v modrini morja se prijetno shladi.  Škoda, da ravno  takrat  rumena od sonca ji močno  blešči. Sive  in  črne ne mara,  vsak dan na glas govori.  V roza pobarvala bo svoje reči! Zaradi rdeče na drevju  si mane oči,  da rjava pomirja ji pravijo  vsi. Oranžna bo prava za jesenske te dni.

A BELA Z ZIMO PRIHAJA, TO JO RES VESELI. V NJO UJELA BO CELEGA LETA PISANE DNI!