Ko Mirta zmaja v veter spusti, pomladno zelena najlepša se zdi. Poletje zajeme v svoje dlani, le v modrini morja se prijetno shladi. Škoda, da ravno takrat rumena od sonca ji močno blešči. Sive in črne ne mara, vsak dan na glas govori. V roza pobarvala bo svoje reči! Zaradi rdeče na drevju si mane oči, da rjava pomirja ji pravijo vsi. Oranžna bo prava za jesenske te dni.
A BELA Z ZIMO PRIHAJA, TO JO RES VESELI. V NJO UJELA BO CELEGA LETA PISANE DNI!